Če ne moremo jesti svežega sadja, si privoščimo suho sadje

Če smo ljubitelji suhega sadja in mislimo, da bi bilo dobro jesti sveže sadje, ker bi dobili več vitaminov, se lahko potolažimo, saj nam suho sadje tudi nudi določene prednosti. Vemo, da so že naši predniki vedno sušili suho sadje, saj so vedeli, da je to zdrava hrana.

Vedeti moramo, da suho sadje vsebuje nekajkrat več hranilnih in biološko pomembnih snovi, zlasti vitaminov, rudnin, kislin in sladkorja kot sveže sadje.

Pa poglejmo, kako priti do suhega sadja. Boste rekli, da ga lahko kupimo v trgovini. Ja, lahko pa si ga naredite sami doma. Če imate veliko izbiro sadja od jabolk, hrušk, marelic, sliv, potem vam le priporočam, da si jih posušite sami. V trgovinah ima suho sadje, kar drago ceno in zakaj se ne bi pripravili in naredili domače suho sadje.

Boste rekli, da nimate sušilnika. To je najmanjši problem. Vi sadje lahko sušite v pečici, na kaminu, na radiatorju, lahko na soncu, le pazite, da ga pospravite, ko sonca ni več, potem moramo sušenje nadaljevati v pečici. Sadje narežemo na kose, zdaj je tako, če bomo narezali na manjše kose se bo sušilo manj časa, kot da narežemo na večje kose. Načeloma velja, da se jabolčni krhlji sušijo osem ur, hruškovi krhlji deset ur in slive pa v dvajsetih urah. Ko narežete sadje, sušite eno vrsto sadja in ne mešajte z drugim, saj kot ste videli se različno sadje, različno dolgo suši. Nato dajte suho sadje v pečico, ki jo ogrejete od 60 do 65 stopinj. Bistvenega pomena pa je, da vrata pečice ne zaprete, ker mora zrak krožit.

Še nasvet, kdaj vemo, da je sadje posušeno. Suho sadje je, ko pri prepogibanju ne izteče nič soka, mora biti še vseeno elastično. Takrat naj bi vsebovalo 20% vode, no pri slivah pa 25%.  Res moramo paziti, da pravilno posušimo sadje, ker nam pri nepravilnem sušenju lahko splesni ali pa ima trpek okus.