Jaz res nikoli nisem imela težav z vidom. Na čisto vsakem pregledu so mi vedno rekli, da vidim kot sokol, in te informacije so mi bile všeč. Ko pa sem končno začela redno delati v moji prvi službi, so se stvari malce spremenile. Prej seveda nisem bila toliko za računalnikom, ta služba pa je od mene zahtevala skoraj izključno to. Zanimivo je bilo, da me je začelo skrbeti za vid tako zgodaj. Že v prvem tednu sem opazila, da me oči malce pečejo, kar ni bil najboljši znak, zato sem šla na splet in se začela zanimati za neko zaščito.

Očitno sem bila malce prepozna, saj so mi ob naslednjem pregledu rekli, da se mi je vid morda nekoliko poslabšal, in tako sem vedela, da bom morala izbrati korekcijska očala. Imeli so kar nekaj izbire in moram priznati, da so mi bila določena korekcijska očala res zelo všeč. Na koncu sem se odločila za korekcijska očala in jih tudi kupila. Rekli so mi, da bo to popolnoma dovolj zame in da še nekaj časa ne bom potrebovala nič več.

Svetovali so mi tudi, naj se po službi do konca dneva čim bolj izogibam ekranom na splošno, in to sem vzela resno. Ni dobro biti za ekranom dobesedno cel dan, zato sem res poskrbela za to, da sem bila popoldne več zunaj v naravi ali pa sem doma kaj pospravljala. Nisem gledala serij ali filmov – vsaj ne vsak dan. Seveda pa so bili dnevi, ko sem si enostavno želela malce poležavati in pogledati kakšen film, in temu se tudi nisem povsem upirala.

Sem pa poskrbela, da se to ni dogajalo pogosto in da sem redno skrbela za svoje oči. Tako sem vedela, da bodo korekcijska očala popolnoma dovolj.