Pri očetu so vedno bili na voljo moški škornji

Doma imamo hišo, le nekaj kilometrov stran pa je oče kupil parcelo, kjer je bilo močvirje in tako se je lotil urejanja, da je sedaj nastal prekrasen ribnik, kjer ima polno račk. Seveda pa pridejo na takšni lokaciji v poštev moški škornji, ker drugače ne bi mogel delati po močvirju, ki je bilo polno vode.

Ko smo mi videli, kako je to bilo videti na začetku in kako je videti sedaj, smo mu lahko samo čestitali. Resnično je priden človek in iz nič naredi marsikaj. Tako tudi nas čakajo moški škornji za v vodo, če kdaj pridemo na njegov ribnik, kajti vedno je kaj za pomagati in ker smo vedno neprimerno obuti, nam moški škornji pridejo še kako prav. 

Včasih me to malo moti, kajti včasih bi raje malo poklepetal z njim, ko pridem na ribnik, ne pa da je vedno samo delo. Enkrat sem mu to rekel, da je čas, da tudi začne uživati svoje sadove, pa me je samo čudno gledal in že so me čakali moški škornji, ker je zame imel novo delo.

Pri njem se vedno dela, on je takšen, ne prenese lenarjenja, počivanja, čeprav bo kmalu dopolnil 60 let. Ko pridem na ribnik, si rad malo pogledam, sprehodim in vidim, kaj vse je naredil, ampak to ne traja dlje časa, ker se mi oče hitro pridruži in že mi pove, kaj vse je potrebno narediti. 

Jaz še zdaleč nisem tako priden kot on, to veva oba, moški škornji me res vedno čakajo in vedno tudi naredim, kar mi ukaže, to pa je tudi vse. Da bi sam videl delo, to pa ne. 

Upam, da bo oče spoznal, da mora kdaj tudi počiti, da mora kdaj samo opazovati, kaj vse je naredil. Mogoče bi morali za kratek čas moški škornji izginiti, da se ne bi mogel obuti in začeti delati.

Depresija pride počasi

Res je da depresija pride počasi in ko enkrat pride je ogenj v strehi, ker si sami ne znamo več pomagati. Sama sem bila v tem in vem skozi koliko faz greš in če bi ti v teh fazah domači stali ob strani do depresije ne bi prišlo. To sem prepričana.

Prvo živiš srečno življenje in svet ti je preprosto lep. Ustvariš si življenje, družino in živiš iz dneva v dan. Sposoben si narediti vse in to traja, dokler zmoreš. Ko pa ne dobiš nobene pomoči od domačih te počasi zmanjkuje in depresija začne počasi prihajati v tvoje življenje. Na začetku se tega sploh ne zavedaš, potem pa se začne poznati na tvoji energiji.

Ker nisi uslišala in ker ne dobiš tiste osnovne pomoči, te začne zmanjkovati in začneš razmišljati negativno, predvsem pa si žalostna. Takrat si želiš pozornosti in prosiš zanjo, a ni efekta, kot da bi govorila zidu. To je najhuje in depresija napreduje, ker si še naprej sama za vse, ne zmoreš več in postajaš vedno bolj žalostna in zaprta vase.  Vendar še vseeno rešuješ vse in ne pokažeš zunanjemu svetu, da je kaj narobe, čeprav te lomi od žalosti. Tako živiš nekaj časa, dokler se ne zlomiš in padeš, takrat pa je depresija napredovala. Takrat ali si tako močna, da stopiš sama po zdravniško pomoč, ali pa se tvoje življenje začne rušit. Lahko pride do ločitve, ker je vse skupaj neznosno in spet ostaneš sama, ker te nihče ne razume. 

Če čutite stisko, če ne zmorete več, če prosite za pomoč in je ne dobite in s tem vidite, da vas je objela depresija, pojdite do zdravnika, kajti on vas bo razumel in vas napotil na zdravljenje. Vedite, da zmorete, le depresija je tista, ki vam to preprečuje, zato pa niste krive ve, le pozdraviti se morate in boste lahko spet srečno živele.