Kako deluje športna prehrana v praksi?

Športna prehrana, , , ,

Dolgo sem verjela, da je športna prehrana nekaj, kar uporabljajo samo profesionalni športniki ali ljudje, ki večino dneva preživijo v fitnesu. Sama sem se imela za rekreativko. Tek nekajkrat na teden, kakšen pohod, občasna vadba doma. Zdelo se mi je, da je dovolj, če po treningu nekaj pojem in je stvar zaključena. A telo mi je sčasoma začelo pošiljati drugačne signale.

Po vadbah sem bila pogosto utrujena dlje, kot bi pričakovala. Naslednji dan so bile mišice težke, energija nizka, motivacija pa precej manjša. Sprva sem to pripisovala stresu in tempu življenja, dokler mi znanec ni rekel, naj malo bolj razmislim o tem, kaj vnašam v telo. Ne o dietah, ampak o tem, kako deluje športna prehrana v praksi.

Kako deluje športna prehrana v praksi?

Začela sem zelo preprosto. Najprej sem poskrbela, da po vadbi ne izpustim obroka. Beljakovine, nekaj ogljikovih hidratov, dovolj tekočine. Nič zapletenega. Že po nekaj tednih sem opazila razliko. Regeneracija je bila hitrejša, utrujenost manj izrazita, predvsem pa sem imela občutek, da telo dobi tisto, kar potrebuje. Takrat sem prvič razumela, da športna prehrana ni nadomestek za pravo hrano, ampak njena podpora.

Sčasoma sem začela bolj poslušati svoje telo. Pred daljšimi treningi sem poskrbela za energijo, po vadbi za obnovo. Ne zaradi videza, ampak zaradi počutja. Razlika je bila očitna. Treningi so postali bolj stabilni, brez tistih nihanj, ko si en dan poln energije, naslednji pa popolnoma brez moči.

Najbolj me je presenetilo to, kako zelo se je izboljšala tudi zbranost čez dan. Ko je telo imelo dovolj goriva, ni bilo več popoldanskih padcev energije. Športna prehrana se je izkazala kot del vsakdana, ne kot dodatek, ki ga uporabiš samo občasno.

Zdaj vem, da športna prehrana ni stvar trendov ali embalaže. Je odločitev, da svojemu telesu daš podporo, ki jo potrebuje, da lahko dela to, kar želiš od njega. In ko enkrat občutiš razliko, se k stari rutini težko vrneš.…

Danes odstranitev znamenja poteka hitro in neboleče

Dermatologija, , , ,

Na naši koži se lahko skozi življenje pojavijo različna znamenja. Nekatera imamo že od rojstva, druga nastanejo kasneje. Večina znamenj je nenevarnih in nam ne povzročajo težav. Kljub temu pa je pomembno, da jih opazujemo in občasno preverimo pri zdravniku. Pri samopregledih pomaga pravilo ABCDE (asimetrija, robovi, barva, premer, evolucija), ki opozarja na sumljive spremembe.

Danes odstranitev znamenja poteka hitro in neboleče

Danes je odstranitev znamenja postopek, ki se ga opravi, kadar obstaja sum, da bi se znamenje lahko spremenilo ali povzročilo zdravstvene težave. Znamenje lahko začne spreminjati obliko, barvo, velikost ali robove. Včasih začne srbeti, krvaveti ali se pojavi bolečina. To so znaki, da je smiselno obiskati dermatologa, ki pregleda kožo s posebnim povečevalnim instrumentom in oceni ali je znamenje varno ali ga je bolje odstraniti. Postopek odstranitev znamenja je kratek, varen in običajno le malo boleč, saj se izvede v lokalni anesteziji. Glavni razlog za odstranitev znamenja je preprečevanje razvoja kožnega raka. Najbolj nevarna oblika je melanom, ki se lahko razvije iz spremenjenega znamenja. Če ga odkrijemo dovolj zgodaj, je zdravljenje uspešno. Zato je bolje, da sumljivo znamenje pravočasno odstranimo in s tem zmanjšamo tveganje. Poleg zdravstvenih razlogov se ljudje odločijo za odstranitev znamenja tudi iz praktičnih ali lepotnih razlogov. Če je znamenje na mestu, kjer se drgne ob oblačila ali trakove, lahko sčasoma postane razdraženo. V takih primerih odstranitev zmanjša nelagodje. Nekateri pa si znamenje odstranijo, ker jim preprosto ni všeč, še posebej, če je na obrazu ali drugem zelo opaznem mestu. Postopek odstranitve je hiter in ga običajno opravijo ambulantno.

Po odstranitvi se vzorec pošlje na histološko analizo, da se zagotovi, da ni nevarnosti za nastanek raka. Rana se zaceli v nekaj dneh do nekaj tednih, odvisno od velikosti in mesta posega. Pomembno je upoštevati navodila za nego (čistoča rane, zaščita pred soncem, kontrolni pregled), saj tako zmanjšamo možnost brazgotinjenja. Nikoli ne odstranjujmo znamenj sami doma, saj to lahko povzroči okužbo, brazgotino ali nepopolno odstranitev. Vedno in zmeraj se obrnemo na dermatologa.…

Nečakinji so bili konji všeč že od majhnega

Konji, , ,

Nečakinja si je že od nekdaj želela, da bi imela konja. Kot majhna je hodila s svojim očetom, ki je bil lovec z njim na lov in včasih sta obiskala kakšno kmetijo.

Nečakinji so bili konji všeč že od majhnega

Na teh velikih kmetijah v hribih so imeli vse živali in skoraj pri vsaki so imeli konje. Ponekod jih je bilo več, pri nekaterih pa so imeli le enega. S časom je spoznala že vse, kako jim je ime in na kateri kmetiji so doma. Vedno bolj so ji postajali všeč konji. Nekaj časa se je zadovoljila, da jih je obiskovala, a kmalu je začela govoriti, da bi ga imela doma. Oče ji je poskušal razložiti, da je za konja primeren hlev. Potem pa se je zmenil na eni od teh kmetij, če bi lahko njegova hči obiskovala konja, ga kdaj nahranila in, če je možno, bi ga tudi enkrat jahala. Tako se je zmenil na eni kmetiji, ki so se strinjali in bili celo veseli, saj so videli v temu pomoč. Nečakinja je komaj čakala, da bo obiskala konja. Ko je prišla na kmetijo, so ji pokazali kako ga bo krtačila in mu čistila kopita. Vse to je redno počela dvakrat tedensko in nato celo bolj pogosto. Opazila je, da je potrebno biti potrpežljiv s konji in da konj čuti vse tako kot ona. Naučila se je, da ne more narediti nič na silo ampak mora biti umirjena in vse delati z občutkom. Konja je hranila in mu govorila. Potem ji je lastnik kmetije ponudil, da ga lahko jaha. Občutila je veselje in hkrati jo je bilo strah. Lastnik jo je vodil po travniku in ji govoril ter dajal napotke.

Potem sta obrnila in dal ji je vajeti v roke in konj je počasi šel nazaj proti hlevu. Nečakinji se je zdelo, da je v drugem svetu. Počasi se je zibala v sedlu in ujela ritem. Pričela je trenirati določeno vrsto gibov, kot ji je rekel lastnik in nato vsak dan malo več. Rekla je, da konji za njo niso samo živali ampak so učitelji in prijatelji, ki jim lahko zaupa.…

Novi ekran za prenosnik lahko predstavi kot celoten nov prenosnik

Ekran za prenosnik, , , ,

Prijatelj, ki dela več ur dnevno za računalnikom, mi je povedal, da se mu je nekega dne ekran za prenosnik preprosto zatemnil, brez da bi ga karkoli opozorilo. Seveda ga je zgrabila panika, saj je bil ravno sredi projekta brez kakršnegakoli rezervnega zaslona, rok oddaje pa je imel čez 2 uri.

Novi ekran za prenosnik lahko predstavi kot celoten nov prenosnik

Hitro je ugotovil, da zamenjava ekrana res ni preprosta: model, ločljivost (npr. Full HD ali 2K), tip panela (IPS vs. TN) in priklopi so tesno povezani ter vplivajo na končni rezultat. Po tej izkušnji se je odločil, da bo naslednjič izbral boljši model oziroma bolj primeren ekran za prenosnik, saj je med brskanjem ugotovil, kakšna je razlika med boljšimi in slabšimi modeli. Kakovosten ekran za prenosnik je ključen za dobro uporabniško izkušnjo: napačna svetilnost in slaba ločljivost lahko povzročita utrujene oči in slabšo koncentracijo, barvna natančnost pa je posebej pomembna pri oblikovanju, fotografiji in videu. Razmišljal je tudi o cenejših rešitvah, a so ga prav te pripeljale do tega, da mu je ekran za prenosnik zatajil, zato jih je hitro odmislil: poceni zamenjave pogosto prinašajo slabše kontraste, ozke vidne kote in krajšo obstojnost. Več o ponudbi lahko preverite na domeni pracek.si, kjer so na voljo različni ekrani za prenosnike.

Na koncu je preveril točen model prenosnika in izbral nadgradnjo enake velikosti zaslona, pri čemer je upošteval, da je danes Full HD praktično standard za udobno delo. Čeprav je dovolj tehničen, je zamenjavo raje prepustil serviserju, da zagotovi pravilen priklop novega ekrana brez zapletov in dodatnih stroškov. Projekt pa je dokončal na računalniku, ki si ga je začasno sposodil.…

Savne včasih veliko pomagajo

Savne & wellness, , , ,

Nekaj časa nazaj sem se pogovarjala s prijateljico in jo povedala, da sem v zadnjem času pod velikim stresom. Povedala sem ji, kakšno situacijo imam v službi in da enostavno ne znam priti ven iz stresa. Konstantno imam nekaj za delati in res nikoli ni momenta zase. Že to, da sem se lahko dobila z njo na kavi, je bil res čudež in morala sem res pohiteti, saj sem potem morala iti nazaj v službo, ker nisem določenih stvari dokončala. Dejstvo pa je tudi, da imam doma včasih veliko stvari za narediti. Ko pridem domov, si enostavno želim usesti na kavč ter malce poležavati in pol lenariti, ampak tega enostavno nikoli ni. Prijateljica mi je rekla da naj si vzamem en dan odpusta, saj mi to tudi pripada in bo ona poskrbela zame. Nisem vedela, ali naj ji zaupam ali ne. Res sem si vzela en dan dopusta, saj sem ga nujno potrebovala, ker nisem morala več. Prijateljica me je odpeljala v savne. Ko sva prišle, tja nisem morala verjeti kje sam in res sem se začela veseliti. Savne so definitivno nekaj, kar nisem pričakovala, ampak sem vedela, da bodo pomagale.

Savne so nekaj, kar sem že preizkusila in mi je bilo res zelo všeč. Dejstvo pa je, da je to bilo že kar nekaj časa nazaj in se mi zdi, da je bil čas za kaj novega. Savne so se v zadnjem času precej spremenile in zelo sem vesela, da sem lahko to preizkusila. Zelo sem hvaležna prijateljici, ki mi je omogočila tako lep sproščujoč dan. Vedela sem, da se lahko zanesem nanju. Savna so res nekaj, kar te sprosti in takrat lahko pozabiš na vse probleme, ki jih imaš tako v službi kot tudi doma. Včasih je na stres res zelo težko pozabiti, ampak res se moramo velikokrat prisiliti. Če razmišljaš o domači rešitvi, so Sanotechnik savne odlična izbira za kakovostno sprostitev in dobro počutje. Na koncu je vse skupaj vredno.…

Izdelava tiskanih vezij in kako sem doma sestavila svojo prvo ploščico

Elektronika, , ,

Vedno sem imela rada tehniko, a priznam, da sem dolgo mislila, da je elektronika nekaj nedosegljivega. To se je spremenilo, ko sem se udeležila delavnice, kjer je glavna tema bila izdelava tiskanih vezij. Tam sem prvič spoznala, da se da iz preproste bakrene ploščice ustvariti nekaj, kar lahko poganja lučko, ventilator ali celo manjši motorček.

Na začetku me je bilo strah, ker nisem poznala niti osnovnih izrazov. Ko so rekli ‘spajkanje’, sem si predstavljala nekaj zelo zapletenega. A voditelj delavnice je lepo razložil korake. Najprej načrt na računalniku, potem prenos poti na ploščico, nato jedkanje in na koncu montaža elementov. Zdelo se mi je, kot da rišeš zemljevid poti, po katerih bo kasneje tekla elektrika. Izdelava tiskanih vezij je imela čisto svoj čar.

Izdelava tiskanih vezij in kako sem doma sestavila svojo prvo ploščico

Ko sem držala ploščico v rokah, sem bila nestrpna. Najprej je izgledala kot kos bakra, brez oblike in pomena. A ko smo prenesli načrt, so se pojavile tanke linije, ki so povezovale različne točke. Bilo je, kot da gledam skrivno mrežo, ki bo povezala vse komponente. Izdelava tiskanih vezij mi je prvič pokazala, da se tehnologija začne pri nečem zelo majhnem in preprostem.

Največji izziv je bil spajkanje. Ko sem prvič poskusila, sem spajkalnik držala preveč okorno in skoraj stopila en upor. Ampak ko sem se sprostila, je šlo veliko bolje. Vsaka pravilno pritrjena komponenta mi je dala občutek zmage. Ko sem vezje končno sestavila in zasvetila mala LED-dioda, sem imela občutek, da sem zmagala na loteriji. Tisti trenutek sem dojela, zakaj toliko ljudi uživa v elektroniki. Izdelava tiskanih vezij je namreč kombinacija ustvarjalnosti in natančnosti.

Kasneje sem raziskala še industrijsko plat. V podjetjih poteka vse na veliko bolj naprednih strojih. Tam lahko v nekaj minutah izdelajo vezje, ki je videti kot umetnina. A zanimivo je, da je princip isti kot pri naši delavnici. Potrebuješ načrt, prenos poti, odstranjevanje odvečnega materiala in sestavljanje komponent. Razlika je samo v hitrosti in natančnosti. Izdelava tiskanih vezij je povsod enaka osnova, le stopnja je druga.…

Apartma Bled, kjer sem resnično zadihala

Apartma Bled, , , ,

Včasih potrebuješ le nekaj dni, da se popolnoma odklopiš od vsakdana. Meni je to uspelo šele, ko sem po priporočilu prijateljice rezervirala apartma Bled. Nisem imela posebnih pričakovanj – želela sem le mir, naravo in malo svežega zraka. A to, kar sem tam našla, je preseglo vse, kar sem si predstavljala.

Ko sem prispela, me je najprej prevzel pogled z balkona. Jezero je bilo mirno, obdano z zelenjem, v daljavi pa se je svetil grad. Apartma Bled je bil urejen z okusom – svetel, čist in opremljen v naravnih tonih, ki so ustvarjali občutek domačnosti. Kuhinja je bila majhna, a popolna, postelja udobna, in kar je najpomembneje – povsod je dišalo po svežem lesu.

Prvi večer sem si skuhala čaj in sedla na balkon. Slišala sem samo petje ptic in oddaljene zvonove z otoka. Po mesecih hitenja sem prvič resnično zadihala. Naslednje jutro sem se sprehodila okoli jezera, kar sem si že dolgo želela. Vse je bilo tako spokojno, da sem imela občutek, kot da je čas obstal.

Med bivanjem sem odkrila, kako dobro je izbran apartma Bled blizu jezera, Straže in Vintgarja tudi za raziskovanje okolice – nekaj minut do jezera, blizu trgovine in poti, ki vodijo proti Straži in Vintgarju. Zvečer sem se vračala utrujena, a zadovoljna, in vsakič znova sem cenila toplino tistega malega prostora, ki mi je postal začasni dom.

Najlepši trenutek je bil, ko sem eno jutro vstala ob zori. Meglica je lebdela nad jezerom, svetloba je bila mehka, nebo rožnato. Skuhala sem si kavo in jo popila na balkonu, v popolni tišini. V tistem trenutku sem si rekla: Tako torej izgleda mir.

Apartma Bled mi ni ponudil le prenočišča, ampak prostor, kjer sem se znova povezala sama s sabo. Ko sem odhajala, sem lastniku rekla, da se bom vrnila. In vem, da bom res. Ker včasih ne potrebuješ druge celine, da najdeš popoln oddih. Dovolj je, da izbereš pravi apartma Bled.…

Zobne krone so bile odlična rešitev

Zobne krone, , ,

Zobozdravnikov priznam, da sem se vedno precej izogibal. Nekako mi to ni bilo tako prijetno, ter sem si vedno mislil, ko je prišlo do kakšnih bolečin, da ni nič resnega in da ni tako hudo. Ko pa nekaj časa nazaj bolečine niso minile kar tako, kot sem si mislil da bodo, pa me je začelo malo skrbeti. Šlo je za eno starejšo plombo, katera je začela razpadati, zob pa se je krušil. Na koncu me je en večer začelo tako boleti, da sem moral v roke vzeti telefon in kar poklicati zobozdravnika.

Na pregledu mi je povedal, da je zob preveč poškodovan za novo plombo in da bi bilo najbolje narediti kakovostne zobne krone (cena in postopek), oziroma krono. To se mi je na prvi vtis zdelo precej zakomplicirano in drago. A v resnici je šlo za čisto praktično rešitev. Neka umetna kapica, ki se namesti na zob, da mu povrne obliko, funkcijo in izgled.

Prav tako postopek delanja zobne krone ni bil tako grozen, kot sem si na začetku predstavljal. Odvzeli so mi odtis, začasno zaščitili zob, čez nekaj dni pa sem dobil končno krono. Ko sem prvič ugriznil z njo, je bilo to brez bolečin in skrbi, da se bo kaj okrušilo. Zato sem si takoj rekel, zakaj tega nisem naredil že prej. Poleg funkcionalnosti pa sem bil presenečen tudi nad estetiko zobne krone. Ta je res zgledala kot čisto pravi zob, tako da ni izgledalo, da imam v ustih nekaj umetnega. Zato sem bil s tem res zelo zadovoljen, sploh zato, ker so vse bolečine izginile.

Vseeno pa sem se odločil, da bom zobozdravnika začel obiskovati veliko bolj pogosto. To namreč ne bi bilo potrebno opraviti, če bi že prej bolje pazil na zdravje svojih zob, saj bi se morda zob dalo rešiti, če bi se k zobozdravniku spravil hitreje. Vseeno pa me je zobna krona čisto rešila.…

Ovijalna folija je večnamenska rešitev

Ovijalna folija, , , ,

Nikoli si nisem mislil, da bo ovijalna folija za selitve in zaščito rastlin nekaj, kar bom uporabljal skoraj v vsakodnevnem življenju. Rolo te folije sem sicer imel doma, a je ta kar nekaj let samo stala v shrambi nekje v kotu. Takrat sem jo namreč rabil, ko sem se selil. Folijo sem uporabil, da sem zaščitil vso pohištvo med transportom v novo hišo. A ko je bila selitev za mano, za ovijalno folijo nisem imel niti ene uporabnosti več, tako da je tam le še nabirala prah.

A nato sem nekaj časa nazaj končno našel nekaj uporabnosti za ovijalno folijo. A okoliščine, v katerih sem jo uporabil, niso bile niti približno te, ki bi si jih mislil. Prav mi je prišla na vrtu. Dolgo sem namreč imel nekaj sadik, katere sem želel zaščititi pred vetrom in hladnejšimi nočmi, a nisem vedel kako. Tedaj sem iz shrambe vzel ovijalno folijo in se lotil dela. Najprej sem ustvaril prav primitivno ogrodje iz nekaj palic ter to ovil s folijo. Ta je tedaj naredila prav dobro pregrado, oziroma steno, ki je varovala sadike pred vetrom in mrzlimi nočmi. Ker pa je ovijalna folija še vedno prozorna, je svetloba lahko prišla do rastlin, tako da jim ni folija prav nič škodovala.

Tako me je to precej presenetilo, saj nisem imel občutka, da bo to tako dobro delovalo. Kasneje pa mi je ovijalna folija prišla prav še v nekoliko drugačnih okoliščinah – tokrat pri športu. S prijatelji smo se odpravili na kolesarski izlet. Takrat mi je folija prišla prav, da sem z njo zavijal mokra oblačila, da niso namočila ostale prtljage.

Če razmišljaš o nakupu, izberi ustrezno debelino in raztegljivost glede na namen: za lažje predmete in rastline je dovolj 17–20 mikronov, za pohištvo in težje tovore pa raje 23 mikronov ali več. Pri ročnem ovijanju pomaga držalo, saj zmanjša utrujenost in omogoča enakomeren nateg. Uporabi prozorno folijo, ko želiš vidnost vsebine, ali črno za boljšo UV-zaščito in diskretnost. Vedno ovijaj z rahlim prekrivanjem plasti ter spodaj poskrbi za stabilno osnovo. Ko folije ne potrebuješ več, jo odreži z varnim rezilom, odstrani s površin brez trganja ter – kjer je mogoče – odloži v zbiranje plastike za recikliranje.

V glavnem, uporabnosti je bilo malo morje. Še drva sem lahko s to folijo zaščitil pred dežjem, tako da so bila suha za sezono kurjave. Danes imam zato malo več, kot samo eno rolo ovijalne folije, saj jo uporabljam precej pogosto.…

Otroška izdelava modelov temelj za profesionalno delo

Modelarstvo, , , ,

Že v osnovni šoli sem komaj čakal torkove popoldneve, ko smo imeli krožek izdelava modelov. Spominjam se, kako sem s svetlikajočimi očmi in s škatlico barvic, lepila in lesenih deščic hitel v učilnico za tehniko. Naš mentor, strasten izdelovalec letalskih modelov, je imel neverjetno potrpljenje.

Vsakemu izmed nas je posvetil čas, pokazal pravilne poteze s skalpelom, nas naučil kako pravilno brusiti in lepiti, da se lesene letvice ne bi zvile ali zlomile. Moj prvi modeli so bili preprosti. Majhne ladjice, avtomobilčki in celo poskus izdelave preprostega letala iz balse. A vsak model, četudi nepopoln, mi je prinesel neizmerno veselje in ponos. Vedno sem ga z veseljem pokazal staršem in ga postavil na svojo poličko. Takrat si nisem mislil, da me bo ta šolski krožek, ta izdelava modelov, tako zaznamoval in mi začrtal profesionalno pot. Ko sem odraščal, je ljubezen do modelarstva ostala. Iz lesenih maket sem prešel na plastične modele, kasneje pa na zahtevnejše radijsko vodene modele avtomobilov in letal. Vsako novo znanje, ki sem ga osvojil, je bilo zame izziv in priložnost za rast.

Otroška izdelava modelov temelj za profesionalno delo

Študiral sem strojništvo in prav tam sem še dodatno izpopolnil svoje spretnosti v risanju, oblikovanju in delu z materiali. Smešno, izdelava modelov me je spremljala vedno in povsod. Danes delam kot konstruktor v podjetju za razvoj prototipov, kjer uporabljamo najsodobnejše tehnologije, 3D tiskalnike, CNC stroje in računalniške programe za načrtovanje. Danes je izdelava modelov postala veliko bolj natančna in hitra kot nekoč.

Pa vendar kljub tehnologiji se še vedno spomnim svojih prvih lesenih deščic in vonja po lepilu. Doma imam svojo delavnico, kjer se ob koncih tedna še vedno lotim ročnega modelarstva. Največkrat gradim ladje in letala, prav tako pa rad popravljam stare modele, ki jih najdem na bolšjih sejmih. Vsakič, ko primem v roke nožek ali barvni čopič, se v mislih vrnem nazaj v tiste šolske dni.

Hvaležen sem za krožek, ki mi je dal prve izkušnje, vzbudil radovednost in me naučil vztrajnosti.…